Iskanje:       
Glavna_slika

Gradnja novega župnišča

Župnijski dom – versko, vzgojno in kulturno središče župnije

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ 

V kolikor prispevate za obnovo župnišča je številka transakcijskega računa župnije Branik pri Krekovi Banki

TRR: 24500-9004454586

v namen plačila pripišite:  OBNOVA ŽUPNIŠČA 

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ 

 

 

Če smo še v prvi številki »Zlatih grozdov« tarnali in brali, da »prazna okna nemo bolščijo v braniški prostor«, lahko v tokratni, že tretji številki glasila s toliko večjim veseljem zapišemo, da temu ni več tako! Pred dvema mesecema, natančneje 18. januarja, so monterji podjetja Simer v okenske odprtine našega župnišča uspešno vgradili kvalitetna PVC okna z dvodelnim elementom, z dvojno termopan zasteklitvijo in aluminijastimi roletami.

 

 Ob tem je nedvomno potrebno najprej pohvaliti gradbeni odbor, ki s zagnanostjo, strokovnostjo in tudi poslovno uspešnostjo prijetno preseneča predvsem s svojim dejanji. Povedano drugače: sedem mož pod vodstvom g. župnika navzven malo govori in veliko naredi! Tako so uspešno izpeljali izbor najugodnejšega ponudnika, kar pomeni, da je bil ob zahtevani kvaliteti izbran najcenejši dobavitelj. Z dodatnimi »pritiski« na dobavitelja, jim je uspelo doseči občutljivo ravnotežje med zahtevano kvaliteto izdelka, kakovostjo opravljene storitve ter ugodno ceno. Podjetje Simer je dobavilo in zelo solidno vgradilo kvalitetna ter estetsko dovršena okna v rjavi barvi – imitaciji lesa zlatega hrasta. Na notranji strani so okenski okvirji bele barve. Okna ne potrebujejo dragega in zamudnega vzdrževanja (brušenje, barvanje oz. lakiranje). Ker fasada še ni narejena, lep izgled oken zaenkrat še ne pride prav do izraza, toda ko bo opeko prekril zunanji in notranji omet, bodo rjavo obrobljena okna tudi po estetski plati lepo dopolnila in obogatila zunanjo podobo našega župnijskega doma.

 

 Zima, ki se do sredine marca še kar ni hotela posloviti od nas, je za okna pomenila tudi prvi pravi »ognjeni« oziroma – bolje rečeno – »vetrno-zimski« krst, ki so ga okna uspešno prestala. Silni sunki burje, ki so bili s hitrostnimi presežniki in silovitostjo posameznih sunkov že kar »orkanske sorte«, so tako ostali na prostem. Veter se ni več mogel prosto poditi in žvižgati okrog vogalov v prostorih novega župnišča.

 

 

Investicija je bila kar zajetna. Strošek dobave in vgradnje novih oken je znašal 10.378,68 €, a če pomislimo, da je zaprtih kar 26 odprtin (23 navadnih in 3 balkonska okna), je bila zanje spretno izposlovana zelo ugodna cena. Denar se je stekal od vsepovsod in z darovanji ob različnih priložnostih. Posebej zanimiva in dobrodošla je oblika darovanja svojcev, ki denarne darove ob smrti dragega pokojnika namenijo za potrebe novega župnišča. Tako postavijo trajen spomin na rajnega, ki bo kot »koristna opeka« služil rodovom zanamcev. Ob tem ne smemo pozabiti tudi naših Brejcev, ki so in še vedno nesebično prispevajo v košarico za skupno dobro. Menim, da so še posebej občudovanja vredni, kajti prispevajo za objekt, ki bo sicer ravno tako njihov, a ne v njihovem kraju. Iskreno jim privoščimo, da bi ga tudi oni koristno uporabljali. Pot do skupnega dobrega je namreč tlakovana z zavestno odpovedjo lastni sebičnosti in ozkim osebnim interesom.

 Tudi naši nadebudni mladi glasbeniki so pod prizadevnim vodstvom organistke in zborovodkinje Vanje Fabjan Velikanje pripravili božični glasbeni koncert. To je bil lep glasbeno-kulturni dogodek, v katerega pripravo je bilo vloženo ogromno truda in prostega časa.

 

 V teh težkih časih je marsikateri darovani evro krvavo zaslužen in gotovo vsaj malce podoben novčiču uboge vdove. Prav zaradi odpovedi, ali kot radi po domače rečemo, da je »od ust odtrgan«, je njegova vrednost še toliko večja. Tega dejstva se zaveda tudi gospodarski svet, ki je zavezan h kar najbolj skrbnemu razpolaganju z darovanim denarjem. Odgovoren odnos do zbranih sredstev ter umno in gospodarno razpolaganje z denarjem pomeni tudi največje moralno jamstvo za uspeh naših prizadevanj. Pošten odnos pa je obenem tudi močna protiutež in odločno nasprotovanje vsem malopridnostim, ki smo jim na žalost vsakodnevno priča v naši družbeno-politični sferi. Mi torej zmoremo in hočemo za skupni blagor delati pošteno!

 

 Ob koncu tega prispevka lahko s ponosom trdimo, da je bil s skupnimi močmi storjen nov, zelo pomemben korak. Ta korak pa kar kliče k novim podvigom, in ko si bo  mošnjiček za novo župnišče zopet nekoliko »opomogel«, so na vrsti vodovodne, elektro ter instalacije za ogrevanje. Tik pred izgradnjo pa je tudi podporni zid, ki je nekakšno »nujno zlo«, a ga je pač potrebno zgraditi. Tudi za to delo so sredstva že zagotovljena. Nato sledijo notranji in zunanji omet ter tlaki in še bi lahko naštevali … Da pa nam »pogum ne upade«, nadaljujmo z drobnimi koraki, saj se tudi po načelu »zrno pri zrnu - pogača, kamen pri kamnu – palača« da veliko postoriti pri postopnem opremljanju našega doma. Ne smemo namreč graditi zgolj stavbe – hiše, ampak Dom! Dom, ki nas že in nas bo še bolj povezal. Dom prihodnosti naše vere, vzgoje, prijetnega druženja in naše kulture.

 

 

V spodbudo pa navajam še podatek iz natančne župnijske evidence, da smo samo od avgusta do decembra 2009 za župnišče zbrali kar 18.878 €. Od prej (še za časa g. Janka) pa je na računu bilo še 12.832 €. Dela potekajo presenetljivo dobro. Kdo ve, če tudi pokojni g. Janko, ki si je tako zelo želel, da bi se dela na župnišču nadaljevala, pri Vsemogočnemu v onostranstvu ne prosi za uspešen potek vseh naših prizadevanj?

 

Ervin Sorč